Kot ne spremembe naših navad, kot ne, doseganje ciljev, kot ne izraziti naše želje. Ali pa videti, verjeti da nam lahko dejansko uspe.

Ste že slišali za manifestacijo? Ali pa zakon privlačnosti?

Mogoče poznate knjigo Skrivnost ali pa ste že slišali za Abraham-Hicks? Mogoče poznate knjige od Gabby Bernstein Vesolje vas podpira, Super privlačevalec, Razstrupite se obsojanja?

Ne? Ja?

Saj ni tako pomembno, a vseeno si lahko poiščete in pogledate več o knjigah in o teh osebah. Gre pa nekako tako – zakon privlačnosti je podobno kot magnet in kovina. Gre za nevidno silo, s katero dobimo vse o čemer zavedno ali nezavedno razmišljamo oziroma bolj rečeno, kar čutimo. Bolj kot na naše misli, se lepijo zadeve na naše občutke. Zato je zelo pomembno s čim hranimo našo podzavest in zavest.

Bolj kot razmišljamo o groznih stvareh, ki se dogajajo v svetu, bolj smo dovzetni za to, da se tudi nam dogajajo slabe stvari. Bolj, kot smo pozitivno naravnani, več dobrih stvari se nam zgodi. Seveda ni vse tako enostavno.

Vse v življenju je energija. In mi smo ustvarjalci svoje realnosti. Torej za vse, kar se nam dogaja v našem življenju smo v bistvu sami krivi? Ja in ne… Življenje nas večkrat preizkuša, Gabby to opiše kot, da je naše življenje eno veliko igrišče (največkrat peskovnik), kjer se učimo o sebi. Kaj nam je v našem življenju všeč, kaj ne, katere lekcije imamo za osvojiti, kaj glede sebe za spoznati. In tako tudi drugi ljudje postanejo naši soustvarjalci, učitelji, igralci v našem življenju. In dokler lekcije niso osvojene,  se nam ponavljajo. Igralci se lahko menjajo a dogodki so enaki ali podobni.  

Najlažji izhod in največkrat uporabljen je, da krivimo ljudi v našem življenju za stvari, ki nam niso prijetne in ki se nam dogajajo, ponavljajo, ki nas razjezijo, spravijo ob živce. Krivimo naše starše, ker nas niso bolj preganjali v življenju ali nas niso bolj podpirali ali niso bili bolj uspešni… Ali pa gremo še širše, krivimo politike za naše finančno stanje, stanje na trgu za stanje našega podjetja, vodstvo podjetja v katerem smo zaposleni, da smo nesrečni pri svojem delu, sodelavce…

Osebo, ki vozi pred nami 5 km/h pod omejitvijo, da zamujamo. Zjutraj živčno preganjamo otroke, da bomo zamudili, ker še niso oblečeni, urejeni ali pa imajo izpad, da ne želijo v šolo ali vrtec in jim tisti trenutek nismo zmožni dati podpore in sočutja ter biti razumevajoči.  

Jaz pravim, da se največ naučimo o teh stvareh, ko postanemo starši, če smo to pripravljeni sprejeti, videti in razumeti. Ker je enostavno kriviti lastne starše in z lahkoto ignorirati druge ljudi. Za lastne otroke pa smo odgovorni in smo jih dolžni vzgajat, skrbet za njih. Lahko jih sicer krivimo, da so vsega oni krivi in da nas spravljajo ob živce, preizkušajo, vendar resnica je, da so tudi oni tu, da nas učijo, vzgajajo, tako kot mi njih.

In kolikokrat se nam je že zgodilo, da smo se odmaknili iz enega odnosa (naj bo to prijateljski ali bolj intimen) in pristali v drugem odnosu, v katerem pa se nam je zgodba ponovila? Ali pa smo se odmaknili iz ene situacije, ki je bila nevzdržna za nas in kmalu pristali v podobni situaciji? Recimo zamenjaš službo, ker v trenutni nisi zadovoljna, se ne razumeš s šefom, sodelavci, ni ti všeč način dela – si poiščeš novo službo in zgodi se podobna situacija? Se končno odseliš od doma, si najdeš svoje stanovanje/hišo, ampak imaš podobno situacijo z najemodajalcem kot s starši ali pa s kakšnim sosedom… ?

Vse to so naše navade. Naš krog v katerem smo ujeti. Naj bodo to enaki ali podobni odnosi z različnimi igralci v našem življenju, naj bo to krog naših slabih navad, naj bo to krog naših odvisnosti. Odnosi so lahko toksični, naše navade so lahko slabe, vse to oddaja nizko vibracijo, lahko bi rekli slabo energijo, na takšno energijo pa se nam lepi vse tisto, kar v končni fazi ne želimo. In včasih je ta krog tako sklenjen, da ne znamo sestopit iz tega vrtiljaka.

Največkrat smo vse te navade, mišljenje – nezavedne in zavedne prenesli iz otroštva. Način kako smo bili vzgojeni, v kakšni okolici smo odraščali, kaj vse smo sprejeli v svoji dobi odraščanja, s čim vse smo se identificirali. Katere vse oznake smo vzeli za naše, katere nalepke smo nalepili nase in si zdaj govorimo, da smo to kar smo in da tega pač ne moremo spremeniti.

Vendar, nas vse to ne določa kdo smo in karkoli želimo lahko vedno spremenimo v našem življenju. Sama sem ugotovila, da je naša največja težava ravno to, da si govorimo, da naše navade določajo kdo smo mi.

V resnici smo duh/duša v fizičnem telesu. Telo je naš tempelj. Lepo je, da skrbimo zanj, a pomembno je tudi, da poskrbimo za našo dušo, saj ta odseva navzven in tudi gradi našo zunanjost, izgled.

Naše prvinsko stanje je ljubezen, mir, svoboda, znanje, radost, veselje, užitek, strast, opolnomočenje, pozitivno pričakovanje, optimizem, upanje, zadovoljstvo, spoštovanje, strast, navdušenje, veselje. Pozitivni, visoko vibracijsko stanje, zavedanje (za več informacij si lahko ogledate vibracijsko lestvico v priloženih slikah).

Vse to je naše naravno stanje in je dosegljivo za vsakega od nas, a včasih je potrebno narediti določeno delo, da pridemo nazaj do tega stanja. Vseeno se nam bo večkrat zgodilo, da bomo po lestvici plezali gor in dol, ampak to je življenje. Glavno je, da ne ostanemo na enem mestu, da se recimo ne utapljamo v krivdi, da ne obsedimo v žalosti ali depresiji, v dolgočasju, dvomih, da najdemo pot tudi na prijetno stran vibracijske lestvice.

Naše občutke lahko opišemo in jim tudi dodamo moč vibracije (kot prikazuje slika), prav tako pa vibracijo oddaja določena hrana, določene dejavnosti, navade, vse v našem življenju ima neko energijo. Seveda je pri določenih stvareh in dejavnostih tudi pri vsakemu posamezniku odvisno kakšno vibracijo mu nekaj oddaja. Za primer vzemimo športne dejavnosti – eni ljudje zelo radi tečejo, take ljudi tek napolni z energijo, pozitivo, občutijo veselje, srečo, imajo strast do teka… Enim ljudem pa tek ni všeč, za njih je tek nekaj najhujšega, občutijo jezo, žalost, obupa, kadar morajo teči. Za njih je tek nekaj kar jim vzame energijo. Lahko pa zelo radi hodijo, njih napolni z energijo sprehod, pohod. Mogoče radi plešejo ali vzdigujejo uteži, mogoče raje izvajajo jogo ali pilates. To lahko edino vsak sam pri sebi odkrije.

Je pa res, da recimo nekatere stvari, kot je recimo prehrana, ki ima enako kot naši občutki že določeno vibracijo. Predelana hrana, »junk food«, enostavni ogljikovi hidrati, imajo nižjo vibracijsko vrednost kot recimo zelenjava in sadje. Razlika je tudi na kakšen način je pridelano sadje in zelenjava. Ali jim je dovoljen čas čim bolj naravne rasti in razvoja. Pri mesu je razlika kakšno življenje je imela žival – je bila v stresu ali je živela na pašnikih in z dovolj prostora, sta bila rast in razvoj naravna ali pospešena…

Vsaki stvari lahko dodamo vibracijo, vse je energija. In od vsega tega je odvisno tudi postavljanje naših ciljev ali pa ustvarjanje naših novih navad. Če se nekaj lotimo z občutkom, da moramo, nas to po navadi ne motivira tako kot če bi to začeli iz občutka veselja, radosti, opolnomočenja, ljubezni, strasti, navdušenja, zagona, iz pozitivnega pričakovanja, optimizma, upanja in zadovoljstva… Kaj meniš?

In to je tudi največji razlog zakaj nam je včasih tako težko spremeniti naše prehranske navade, naše negativno razmišljanje v pozitivno, naše slabe navade v dobre… Itd…