Out Of The Box Mama na svoji prvi dieti

Moja prva dieta je bila, pomanjkanje materinske ljubezni. Rezultat tega je, da želiš ugoditi vsem drugim, samo sebi ne.

Kako pride do pomanjkanja materinske ljubezni? V mojem primeru bi rekla, da se trudiš, da je otrok varen v smislu, da ima streho nad glavo, je oblečen, nahranjen, mama v tem primeru veliko dela, je v stresu, živčna, utrujena, življenje se ji postavi na glavo. Nima podpore, kot bi si jo želela, iz strani svojih staršev, očeta otroka… Je za vse sama. In je težko najti ravnotežje.

Na vsakega otroka pa takšne stvari drugače vplivajo. Name je v tej smeri, da sem dosti teh maminih občutkov pobrala in seveda sem si želela biti čim bolj pridna, popolna hčerka. S tem pa sem se tudi naučila, da če si priden in delaš kot starši želijo, imaš ljubezen in podporo, če ne pa je nimaš. Ni bilo brezpogojne ljubezni. In seveda sem del tega prenesla tudi naprej.

Za nazaj nimam kaj dosti za popravljat, je bilo kot je bilo, tudi zdaj ne bo naredilo razlike. Lahko pa sama sebi preprečim, da to predam naprej.

Veliko nas je gor rastlo s pogojno ljubeznijo. Veliko naših staršev je iskalo svojo vrednost v tem kar delajo, v izobrazbi, v denarju, v materialnih stvareh, v življenjskem stilu. Nekateri so se pobrali, nekateri so se trudili, nekatere je to gnalo dalje, nekaterim je uspelo, dosti pa se jih je vdalo. Tudi to sem občutila.

In poslušala, kako se je potrebno učiti, da si uspešen, imeti dokončano izobrazbo. Kar se je name preneslo nekako takole – dokler nimaš študija dokončanega si neuspešna, ne zaslužiš si boljše plače in lahko si zadovoljna z vsakim delom, ki ga lahko dobiš. Seveda nisem končala študija – torej bom celo življenje neuspešna.

Našla sem dokaze v realnem življenju, ki so bili drugačni pa vendar še vedno nisem našla poti ven iz tega da sem nevredna, neuspešna, da sploh škoda, da obstajam. A ne bi bilo lažje, da kar izginem?

Ko zdaj gledam nazaj, vidim koliko potrdil, o tem kaj si mislim o sebi sem dobila. V službi ni važno koliko sem se trudila, nikoli ni bilo dovolj, ker to tudi doma nikoli nisem dosegla. Ni važno koliko sem delala, plača nikakor ni prišla do višjega zneska. Vse izgovore sveta sem našla – slabo vodstvo, stanje na trgu, življenje je bilo itak nepravično od kar sem se rodila do mene…

Samo to ne, da je to dokaz kaj si jaz mislim in čutim o sebi. Da sem sama do sebe enako stroga, kot so bili drugi oz še bolj.

In ni važno kolikokrat si ponovimo besede – uspešna sem, če to dejansko ne čutimo, verjamemo ne bomo nič spremenili…